Omemba: Tamara Petrun

»S strtim srcem in solzami v očeh se sprašujem ali si onkološki bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodnikih. Se res ne da bolje poskrbeti za nas?«

»Naredila bi enako. Stroji brnijo, kot bi morali nepretrgoma brneti tudi tiste mesece, ko so stali.«

»Če vzameva, da bo razpis v januarju. V najboljšem primeru, da bomo pa mogoče lahko bolnike obsevali na naših novih mašinah pa je konec leta 2025.«

»Izključno za sprenevedavo iskanje cenenih političnih točk, pri raku pa gre za življenje.«

»Zavodi s koncesijo vsaj za radiološko stroko v celoti izvajajo ambulantne storitve. Ne izvajajo hospitalnih storitev.«

»S palico ne bo rezultata. [...] Dejstvo je, da so radiologi odšli, če se ne bo spremenila ponudba in če se ne bodo sprostile menedžerske možnosti pri vodenju javnih zavodov, potem jih ne bo nazaj.«

»Če bo sprejeta novela zakona o zdravstveni dejavnosti, bo oddelek za plastično in rekonstrukcijsko kirurgijo UKC-ja Maribor zapustilo pet od devetih zaposlenih specialistov.«

»Pri tem zakonu ne smemo razmišljati o tem, kje bodo zdravniki delali in kje bodo smeli delati. Vprašati se moramo, kje bom jaz kot pacient lahko dobil storitev.«

»Vse te stvari, ki jih zakon poskuša urejati, bi morala urediti vodstva zdravstvenih ustanov.«

»Sredstva za nadgradnjo oddelka so zagotovljena.«

»Zdaj bo, mora biti.«

»Vsem nam je glavni interes, da bolniki čim prej pridejo do dostojnih prostorov.«

»Danes smo se prepričali, da je gradbeno dovoljenje dokončno, stroji so na gradbišču in časovnica je potrjena.«

»Odkup stavbe se bo izvajal po svoji dinamiki, s svojimi pooblaščenci in ne vpliva več na gradbeno dovoljenje.«

»Da je treba čim prej objaviti razpis za obsevalnike, jim je povedala namestnica predstojnice oddelka.«

»Dokler se uspemo pogovarjati, je dobro.«

»Si onkološki bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodnikih?«

»Čakali smo po več ur na hodnikih, da smo potem lahko šli na kemoterapijo, zunaj smo čakali, da smo se lahko prijavili na obravnavo, v kletnih prostorih, kjer se je izvajalo obsevanje, je bil vonj kanalizacije strašen.«

»Prejšnji teden se nam je prvi obsevalnik pokvaril, smo ga popravili, naslednji dan se je drugi in tako izmenjevalo ves teden.«

»Je približno eno tretjino manj, kot je cena posameznega stanovanja na trgu.«

»Naj pridejo iz Ljubljane, pa bodo mogoče začeli drugače razmišljat. Ker če se ne bo premaknilo, potem sledi kolaps onkologije, pa ne v Mariboru temveč v celotni Sloveniji.«

»Čeprav nimam nič s temi zamudami, se kot vodja oddelka čutim odgovorna.«

»Na ta način smo pomagali zbirati sredstva za kolesa za UKC Maribor, akcija je bila kar uspešna, sva zelo vesela, da sva bila povod te akcije.«

»Kot je rekel Žiga, sva zelo vesela donacij in vseh sprememb, ki jih projekt prinaša.«

»Zdi se nam zelo pomembno, da se iz Ljubljane, kjer je na kliničnem oddelku za hematologijo in Onkološkem inštitutu takšna rehabilitacija že mogoča, zdaj vse skupaj seli tudi v UKC Maribor, kjer se zdravi veliko naših bolnikov s krvnim rakom.«

»Vedno pravim, da so onkološki bolniki izjemno hvaležni bolniki, zato verjemite, da ta kolesa nimajo samo rehabilitacijskega pomena, ampak imajo tudi psihološki moment, saj jim bodo povedala, da verjamemo vanje, da se bodo vrnili in da se bodo lažje vrnili v aktivno življenje.«

»To si želimo tako bolniki kot mi, s tem namenom bolnike tudi zdravimo, ne samo, da preživijo, ampak da se čim bolj kakovostno vrnejo v svoje domače okolje.«

»Zelo se veselimo, hkrati pa imamo veliko tremo, saj bo gradnja zahtevala veliko prilagajanja.«

»Da bi mi v dopoldanskem času čim bolj mirno, čim bolj brez stresa izvajali svojo dejavnost in da kolikor se bo le dalo, da bi dela potekala zunaj našega rednega dela.«

»Dela, oskrbe naših onkoloških bolnikov ne smemo prekiniti. V tem času gradbenih del in našega prilagajanja bo oskrba bolnikov z rakom nemotena.«